Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v televizijskem nagovoru ukazal varnostnim silam, naj »postavijo izgrednike na njihovo mesto«, s čimer je napovedal zaostritev ukrepov proti množičnim demonstracijam, ki državo pretresajo že drugi teden. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in padca vrednosti riala, so se razširili v več kot 20 mest, pri čemer je po uradnih podatkih življenje izgubilo že najmanj 16 ljudi, več sto pa je bilo aretiranih. Napetosti so se dodatno stopnjevale po ostrem opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike »močno udarile« in vojaško posredovale v zaščito civilistov, če bo teheranski režim nadaljeval s pobijanjem mirnih protestnikov. Hamenej je Trumpove grožnje zavrnil in vztrajal, da se Iran ne bo vdal »sovražniku«, čeprav je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih pritožb trgovcev. Medtem ko so človekoljubne organizacije poročale o novih smrtnih žrtvah v provinci Ilam, se iransko vodstvo sooča z najresnejšim izzivom po lanskih izraelskih in ameriških zračnih napadih na jedrske objekte.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v svojem prvem javnem odzivu po tednu dni trajajočih nemirov ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«. Njegova izjava v diplomatskih krogih velja za zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij, ki so izbruhnile zaradi propadajočega iranskega gospodarstva in visoke inflacije. Po zadnjih podatkih nevladnih organizacij je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 16 ljudi, več kot 500 oseb pa je bilo aretiranih. Napetosti so se dodatno stopnjevale po ostrih opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike »močno udarile« in vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval s pobijanjem mirnih protestnikov. Iranske oblasti, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom, so ameriške grožnje zavrnile in opozorile, da bi se v primeru vmešavanja Washingtona lahko pod udarom znašle ameriške sile v regiji. Razmere v državi ostajajo kritične, saj se protesti širijo v vedno več provinc, vrednost iranskega riala pa strmoglavlja.

V Iranu se je po tednu dni trajajočih protestov število smrtnih žrtev po navedbah nevladnih organizacij povzpelo na najmanj 19. Organizacija Iran Human Rights s sedežem v Oslu poroča o stopnjevanju nasilja, medtem ko državni mediji in aktivisti navajajo različne podatke o številu mrtvih in aretiranih. Nemiri, ki so zajeli državo, so posledica globokega nezadovoljstva prebivalstva nad gospodarskimi razmerami, predvsem visoko inflacijo in naraščajočimi življenjskimi stroški. Iranske oblasti so se na upore odzvale z represivnimi ukrepi. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim so varnostne sile pridržale administratorje spletnih profilov, ki so pozivali k udeležbi na demonstracijah. Protesti so se hitro razširili iz provinc v večja mesta, pri čemer se varnostne sile spopadajo s protestniki, ki zahtevajo korenite spremembe. Situacija ostaja napeta, saj mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in prekomerno uporabo sile proti civilistom.

V spopadih med protestniki in varnostnimi silami v zahodnem Iranu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, skupine za človekove pravice pa so obtožile pripadnike Revolucionarne garde, da so streljali na demonstrante. Skupno naj bi bilo v enem tednu protestov zaradi naraščajoče inflacije ubitih najmanj 16 ljudi, protesti pa so se razširili po vsej državi.

V Iranu so se protesti zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih različnih človekoljubnih organizacij umrlo najmanj 16 ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na dogajanje in v televizijskem nagovoru poudaril, da islamska republika ne bo popustila pod pritiski sovražnikov. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za ostrejše ukrepanje proti civilistom. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim v Teheranu uporabil smrtonosno silo proti mirnim demonstrantom. Teheran je te grožnje označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve in opozoril na morebitne povračilne ukrepe proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Kljub aretacijam več kot 500 oseb in uporabi sile se demonstracije, ki so najobsežnejše od nemirov leta 2022, še naprej širijo po državi, čeprav prestolnice Teheran še niso dosegle v polni meri.

Po poročanju organizacij za človekove pravice je v protestih po Iranu, ki jih je sprožila visoka inflacija, umrlo najmanj 16 ljudi. V zahodnem Iranu naj bi prišlo do spopadov med protestniki in varnostnimi silami, pri čemer naj bi pripadniki revolucionarne garde streljali na demonstrante.

Nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so oblasti v Iranu v letu 2025 usmrtile najmanj 1.500 ljudi, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v zadnjih 35 letih. Po podatkih organizacije so te številke potrjene, čeprav bi dejansko število usmrtitev lahko bilo še višje. Ta dramatičen porast uporabe smrtne kazni v državi odraža zaostrovanje represije in vzbuja resno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stanja človekovih pravic pod tamkajšnjim režimom. Uradni podatki IHR kažejo, da gre za rekorden letni obseg usmrtitev, ki presega vse pretekle statistike od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Organizacija poudarja, da se smrtna kazen v Iranu pogosto uporablja kot sredstvo za politično zastraševanje prebivalstva. Kljub mednarodnim pritiskom in opozorilom organizacij za varovanje človekovih pravic Teheran nadaljuje z izvajanjem najstrožjih kazni, pogosto po sodnih procesih, ki po mnenju opazovalcev ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnosti.

V Iranu so v letu 2024 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišjo letno številko v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR), ki jih je povzela tiskovna agencija AFP, se je število usmrtitev drastično povečalo, s čimer država ohranja položaj ene izmed vodilnih svetovnih izvajalk smrtne kazni. Iran, ki šteje več kot 90 milijonov prebivalcev, se po navedbah organizacij za človekove pravice po številu usmrtitev uvršča na drugo mesto na svetu, takoj za Kitajsko. Organizacije opozarjajo na netransparentnost sodnih procesov in uporabo smrtne kazni kot sredstva za zatiranje političnih nasprotnikov ter ustrahovanje prebivalstva. Med usmrčenimi je bilo po dosegljivih podatkih tudi večje število oseb, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in političnega aktivizma.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

Norveška nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so v Iranu letos usmrtili najmanj 1000 ljudi.

Po poročanju nevladne organizacije je Iran v letu 2025 izvedel že najmanj 1000 usmrtitev, kar je največ v zadnjih 17 letih. Organizacija je to označila za "kampanjo množičnega ubijanja" v iranskih zaporih, katere cilj je širjenje strahu v družbi. Samo v zadnjem tednu so obesili najmanj 64 ljudi, kar je povprečno več kot devet na dan.